Specifikacija formata za izmenjavo metapodatkovnih opisov po standardu CEN/TC 287 je nastala zaradi potreb po dograditvi obstoječega metapodatkovnega sistema. Ta sistem vključuje:

· specifikacijo standarda za pripravo metapodatkovnih opisov prostorskih podatkov, katere osnova je standard CEN/TC 287, ki je delno prilagojen (zato dodatek »implementacija CEN/TC 287),

· programska rešitev za pripravo in pregledovanje opisov MPedit,

· Centralna evidenca prostorskih podatkov (CEPP), ki je uvedena in objavljena na internet strežniku Geodetske uprave RS,

· orodja za administracijo CEPP.

Standardni izmenjevalni format za izmenjavo metapodatkovnih opisov je naslednji korak pri razvoju in uveljavljanju metapodatkovnega standarda in naj bi omogočil predvsem večjo odprtost metapodatkovnega sistema. Tako bo omogočena:

· enostavnejša izmenjava metapodatkovnih opisov v okviru metapodatkovnega sistema,

· enostavnejša izmenjava metapodatkovnih opisov med različnimi sistemi za vodenje metapodatkov,

· samostojna izgradnja in nadgradnja lastnega metapodatkovnega sistema na strani upravljalca podatkov na osnovi metapodatkovnih opisov po standardu itd.

Standardni izmenjevalni format metapodatkovnih opisov temelji na XML standardu, ki je univerzalni format namenjen za opis strukturiranih dokumentov in podatkov na internet omrežju.

V nadaljevanju je najprej na kratko predstavljen XML, nato je opisana specifikacija formata za izmenjavo metapodatkovnih opisov. V prilogi je prikazan primer podatkov metapodatkovnega opisa v standardni izmenjevalni datoteki.

2. NA KRATKO O XML

Aktualna verzija XML je 1.0.

XML standard ima naslednje značinosti (vir: http://www.w3.org/XML/1999/XML-in-10-points):

· metoda za vključitev podatkov v tekstovno (ASCII) datoteko,

· je na pogled podoben HTML zapisu, vendar to ni HTML zapis,

· je tekstoven zapis, vendar njegov namen ni, da bi ga uporabniki brali direktno,

· postaja družina tehnoloških rešitev, ki pokrivajo različna področja,

· je relativno nov, razvijati se je začel leta 1996, prva uradna specifikacija pa je bila izdana leta 1998 v okviru konzorcija W3C (Wordl Wide Web Consortium)

· je prosto dostopen brez posebnih licenčnih pogojev in je neodvisen od platforme.

Poenostavljeno povedano je XML nastal kot poenostavitev preveč zapletenega SGML za bodočo uporabo namesto povsem zaprtega HTML. Rezultat je enostavna in razširljiva struktura, ki nima predpisane vsebine.

Za razumevanje XML je potrebno poznavati osnove ML (markup language). XML je občutljiv na velikost znakov. Parsanje vseh XML elementov poteka "dobesedno", kar velja tudi za vse "white space" elemente. Vsebina XML datoteke je ločena na sklope s ti. TAGi. Obstajata dve vrsti TAGov.:

1. TAGi z vsebino, ki zahtevajo svoj začetek in konec. Med začetkom in koncem se nahaja tekstovna vsebina:

<tag>***vsebina***</tag>

2. prazni TAGi, ki ne zahtevajo zaključka in nimajo vsebine:

<empty_tag/>

TAGi imajo lahko še poljubno število atributov, ki v določenih primerih predstavljajo vsebino:

Komentar v XML se začne z . Komentar nima nobene vsebinske vrednosti na vsebino XML datoteke. V specifikacijah bo komentar na več mestih opisoval pomembna in težje razumljiva mesta.

Formatiranje vsebine XML datoteke za prikaz na zaslonu, izpis na tiskalniku, izgovorjavo itd. je omogočeno z XSL (extensible stilesheet language).

XML je uporabljen kot osnova za specifikacijo standardnega izmenjevalnega formata metapodatkovnih opisov zato, ker:

· ima zelo enostavno in zelo razširljivo strukturo,

· predstavlja standard, ki omogoča prenos poljubne strukture podatkov in povezav med podatki,

· omogoča vedno boljšo podprtost v množičnih SW izdelkih (Internet Explorer 4-5, Netscape Navigator) - to pomeni, da se z ustreznim formatiranjem, brez spreminjanja vsebine XML, lahko prikaže kot običajen dokument,

· obstaja veliko dosegljivih parserjev,

· je tekstovna datoteka, ki je kljub temu, da to ni njen osnovni namen, lahko lepo berljiva tudi za človeka.

Specifikacije XML so prosto dostopne na http://www.w3.org/TR/REC-xml, http://www.w3.org/XML/ in http://www.w3.org/Style/.

C knjižnica LibWWW, ki vključuje tudi parser za XML je prosto dostopna na http://www.w3.org/Library/. Dokumentacija XML parserja, ki je vdelan v IE4-5, pa je dosegljiva na http://msdn.microsoft.com/xml/c-frame.htm - /xml/default.asp.

3. OMEJITVE XML

3.1 HTML vsebina XML datoteke

Kot vsebina podatkov so dovoljena tudi besedila formatirana s HTML TAGi. Ker se običajni HTML ne pokorava v celoti vsem XML predpisom se mora to besedilo v XML vedno prenesti kot CDATA sekcija. To pomeni, da se vsebina te sekcije ne interpretira, kot MARKUP.

CDATA sekcija se zapiše takole:

<![CDATA vsebina ]]>

Zaradi predpisanega zaključka CDATA sekcije kot vsebina TAGov ni dovoljena kombinacija znakov ]]> oz., se tretira kot napaka v datoteki.

primer:

pravilno:

<tag1><![CDATA[<a name="sidrisce">to se ne interpretira kot HTML]]></tag1>

narobe tudi sintaktično:

<tag1><a name="sidrisce">to se ne interpretira kot HTML</tag1>

Možnosti nadgradnje oz. posodobitve, so opisane na koncu dokumenta.

3.2 Težave s šumniki in drugimi tujimi znaki

Zaradi uporabe kodne tabele 1250 v Windows okolju in dovoljenja XML standarda za uporabo različnih kodiranj, naj se uporablja sledeče kodiranje:

<?xml version="1.0" encoding="Windows-1250"?>

XML datoteka bo zaradi tega predpisa pravilno interpretirana le v parserju, ki podpira Windows 1250 kodno tabelo.

Možnosti nadgradnje oz. posodobitve, so opisane na koncu dokumenta.

4. SPECIFIKACIJE FORMATA ZA IZMENJAVO METAPODATKOV

4.1 OSNOVNA PRAVILA

Čeprav izvozna datoteka ni namenjena ročni obdelavi in pregledovanju, naj bo struktura kljub temu berljiva tudi na pogled. Vsa imena TAGov naj zato odsevajo sklop metapodatkov, ki ga opisujejo. Zaradi omejitev XML naj se vsa imena TAGov začnejo s črko »p«, nadaljujejo pa z oštevilčenjem sklopa. Primeri:

· sklop 1.1 naslov <p1.1></p1.1>

· sklop 3.5 logična usklajenost <p3.5></p3.5>

· itd.

Vsakič, ko je vsebina TAGa tekstovna ali XHTML, naj se jo izpiše v eno vrstico z njenim začetnim in zaključnim TAGom vred.

Primer:

· <p2.7>Projekt izdelave DMR Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije<br/><br/><a href="http://www.sigov.si/cgi-bin/spl/gu/gurs.html" target="_blank">Za dodatno literaturo si poglejte nase spletne strani</a></p2.7>

4.2 PODATKOVNI TIPI IZVOZA

Za potrebe izvoza metapodatkov mora XML datoteka podpirati sledeče tipe podatkov:

· vsebina sklopa je tekstovna, lahko tudi HTML formatirana,

· vsebina sklopa je povezava na zunanje datoteke,

· vsebina sklopa so podsklopi,

· obstajajo sklopi kardinalnosti 1:n.

4.2.1 VSEBINA SKLOPA JE TEKSTOVNA

Večina vsebine sklopov je enostavne tekstovne narave. Vsebina je lahko tudi sintaktično pravilen XHTML odsek. V vseh takih primerih naj se uporablja sledeč XML zapis:

<tag>tekstovna vsebina</tag>

primeri:

· <p1.1>DIGITALNI MODEL RELIEFA</p1.1>

· <p8.1.1>MOP, Geodetska uprava Republike Slovenije</p8.1.1>

· itd.

Kjer podatek pomeni le datum, ali število, naj se uporablja sledeč format zapisa:

· datum dd.mm.yyyy

· število xxxxx.xxx

4.2.2 VSEBINA SKLOPA JE POVEZAVA NA ZUNANJE DATOTEKE

Sklopi, katerih vsebina je le povezava na zunanjo datoteko, se opisujejo s praznimi TAGi in atributom, ki vsebuje "naslov" datoteke:

primer:

· <p2.8 src="2_8.jpg"/>

4.2.3 VSEBINA SKLOPA SO PODSKLOPI

Za lažjo berljivost naj se tako vsebino zapiše na sledeč način:

<sklop>

...

<sklop>

primeri:

· <p5.2.1>

<p5.2.1.1><![CDATA[15000]]></p5.2.1.1>

<p5.2.1.1><![CDATA[365000]]></p5.2.1.1>